Soteska Mostnice

Soteska Mostnice in dolina Voje sodita med najlepše in najbolj obiskane naravne znamenitosti v Bohinju. Na poti skozi sotesko lahko občudujete kristalno čisto vodo, drzno oblikovane skale ter bogato favno, floro in kulturno krajino, ki jo domačini ohranjajo že stoletja. Jeseni vas pot vodi mimo krav in njihovih zvoncev vse do slapu, kjer se dolina Voje konča.

Mostnica je alpska reka s številnimi brzicami in slapovi, ki skozi dolino Voje in vse do Stare Fužine razkriva neverjetne umetnine narave. Sprostite se ob sprehodu skozi čudovit gozd, prisluhnite ptičjemu petju in žuborenju gorske reke.

Hudičev most

Tik nad Zoisovim dvorcem se razteza kamnit, enoločni Hudičev most, ki prečka globoke korita reke Mostnice. Most ponuja osupljiv pogled v ozke struge, ki jih je reka skozi tisočletja vklesala v apnenčasto podlago. Kamniti most je nekoč močno olajšal prevoz železove rude in oglja iz okoliških gora do talilnic ob reki Mostnici. Bohinj je bil v času železne dobe eden najpomembnejših centrov rudarstva in železarstva v Julijskih Alpah.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki varuje zadnje predele neokrnjene narave v Alpah. Obsega razgibano območje z najvišjimi vrhovi Julijskih Alp, ostrimi grebeni, navpičnimi stenami, globoko vrezanimi dolinami, težko dostopnimi soteskami, divjimi vodami, gozdovi, preprogami alpskega cvetja, visokogorskimi travniki in skalnimi podori, kraškimi planotami ter ledeniškimi jezeri.

Začetki varovanja Triglavskega narodnega parka

Leta 1908 je slovenski znanstvenik, naravoslovec in seizmolog dr. Albin Belar predlagal zaščito doline Triglavskih jezer. To bi postalo prvo zaščiteno območje v vsej Evropi. Čeprav je komisija predlog ocenila pozitivno, ideja takrat ni bila sprejeta.

Leta 1924 so člani Slovenskega planinskega društva in Slovenskega muzejskega društva (naravovarstvena sekcija) zakupili 1.400 hektarjev zemljišč v dolini Triglavskih jezer in tako omogočili ustanovitev Alpskega varstvenega parka. Kasnejši predlogi za razširitev parka so bili prekinjeni zaradi druge svetovne vojne. Po vojni so se prizadevanja nadaljevala, in leta 1961 (53 let po Belarjevi pobudi) je bil z odlokom ustanovljen Triglavski narodni park, sprva v obsegu 2.000 hektarjev.

Leta 1981 je bil sprejet zakon o razširitvi Triglavskega narodnega parka na 83.807 ha, leta 2010 pa je bil park dodatno razširjen, da je zajel še območje Kneških raven in njihove okolice.

Ime je park dobil po najvišjem slovenskem vrhu, Triglav (2.864 m), najnižja točka parka pa so Tolminska korita (180 m).

Bohinjsko jezero, skupaj s Savo Bohinjko in njenimi pritoki, tvori edinstven vodni ekosistem. Zaradi njegove izjemne vrednosti je Republika Slovenija Bohinjsko jezero razglasila za naravno vrednoto nacionalnega pomena, zakon o Triglavskem narodnem parku pa določa najstrožje varstvene ukrepe za jezero, saj njegovi bregovi ležijo v prvem in drugem varstvenem območju.

Podobna zaščita velja tudi za Savo Bohinjko in večino njenih pritokov, s ciljem ohranjanja tega neokrnjenega vodnega sistema za prihodnje generacije.

Plovbni predpisi veljajo za vse vrste plovil, vključno s sup-i (SUP – stand-up paddleboardi). Za druge športne rekvizite, kot so kiteboati, jadrne deske, hydrospeed čolni, napihljivi čolni do 2 m dolžine, uporaba vstopno-izstopnih točk in nakup dovoljenja nista potrebna.

Plovba ni dovoljena v kopalnem območju Bohinjskega jezera, ki sega 100 m od obale, razen pri prihodu ali odhodu iz vstopno-izstopnih točk ali pristanišč.

Vse dejavnosti v, na in ob jezeru ter reki Savi Bohinjki izvajate na lastno odgovornost. Priporočamo, da se odločite za izkušene in usposobljene lokalne vodnike.

Vstop v Bohinjsko jezero in reko Savo Bohinjko je dovoljen le na označenih vstopno-izstopnih točkah in pristaniščih.

Bohinj je kraj, kjer se lahko v vseh letnih časih povežete z naravo. Svež gorski zrak in osupljiva zimska pokrajina napolnita telo z novo energijo. Ne glede na to, koliko snega nam narava podari, je Bohinj prava izbira za tiste, ki cenijo preprosto in pristno lepoto. Nabor zimskih aktivnosti je zares širok – od smučanja do preprostih zimskih pohodov.

S sedmimi smučarskimi centri Bohinj ponuja pestro izbiro za smučarje, deskarje in tekače na smučeh.

• Smučišče Vogel
• Soriška Planina Alpventure
• Smučišče Kozji hrbet, Bohinjska Bistrica
• Smučišče Senožeta, Srednja vas
• Družinsko smučišče Pokljuka
• Smučišče Viševnik, Pokljuka